Moj najboljši prijatelj je bil vedno človek narave. Že kot otrok je sanjal o majhni koči globoko v gozdu, kjer bi lahko užival v miru, daleč stran od mestnega vrveža.
Pred nekaj leti so mu te sanje postale resničnost. Kupil je star, zapuščen vikend sredi gozdov in ga začel prenavljati. Ker je želel, da se njegova koča čim bolj zlije z naravo se je odločil, da bo za fasado uporabil fasadne plošče imitacija lesa. Ko me je povabil, da si ogledam njegovo mojstrovino, sem se brez premisleka odpravil na pot. Po dolgi vožnji po vijugasti gozdni poti sem končno med drevesi zagledal njegovo kočo. Bila je skoraj neopazna, saj so fasadne plošče imitacija lesa popolnoma posnemale naravno teksturo lesa. Na prvi pogled sem bil prepričan, da gre za pravo leseno hiško.
Prijatelj me je pozdravil s širokim nasmeškom na obrazu in ponosno predstavil svoje delo. Povedal mi je, da se je odločil za fasadne plošče imitacija lesa, ker jih ni potrebno tako pogosto vzdrževati kot pravi les, dajejo pa skoraj enak rustikalni videz. V smehu je še dodal, da mu nihče ne verjame, da fasada ni iz pravega lesa. Ko sem se dotaknil površine teh plošč, me je presenetilo, da so na otip bile podobne pravi leseni deski. Prijatelj mi je razložil, da so te fasadne plošče imitacija lesa odporne na vse vremenske vplive, ne gnijejo in ne potrebujejo nobenih premazov, kaj je bil še en pomemben razlog, da se je odločil zanje. Po ogledu fasade me je povabil na teraso, kjer sva sedla na sedežne in pila vroč čaj. Rekel je, da zdaj večino vikendov preživlja tukaj, posluša ptičje petje in se sprošča ob ognju v njegovem kaminu.
Med pogovorom sem opazil, kako srečen je, da je našel svoj kotiček miru. Ko se je večer prevesil v noč je bil čas za odhod domov. Obljubiti sem mu moral, da sem še kdaj večkrat vrnil v ta skriti kotiček gozda, kjer čas teče počasneje in kjer človek zares najde svoj mir.…