Zvonec na vhodnih vratih zazvoni. Kuža Piki zalaja in se zapodi proti vhodnim vratom.
Nataknem sobne copate in počasi oddrsam proti vhodnim vratom. Skozi okno pogledam, če je kakšno vozilo na dovozu do moje hiše. Nič, dovoz je prazen. Piki sedi pred vrati in čaka. Odklenem vrata in jih odprem. Pred njimi prijatelj Bine, v lovski obleki. Za mizo na terasi mi pove, da se mu je pokvaril avtomobil, da je prišel peš do moje hiše, da bi moral gor v hrib, da pogleda zakaj njegova lovska kamera ne deluje kot bi morala. Pravzaprav sploh ne deluje, nobenega odziva od nje.
Prosil me je, če ga odpeljem do lovske preže. Seveda, zato pa so prijatelji. Hitro se preoblečem. Bine medtem pripravi še povodec za Pikija in se odpravimo. Ustavimo se še v trgovini z lovsko opremo, Bine vzame baterijske vložke, če so slučajno oni vzrok da lovska kamera ne deluje. Ima pa zraven tudi novo, rezervno. Pohiteti moramo, da nas ne ujame tema. Po gozdni cesti se vzpenjamo v hrib, brez avta s štirikolesnim pogonom ne bi prišli daleč, bi morali pešačiti. Tako pa kar hitro prispemo na cilj. Pikija spustim iz povodca in že zgine globoko v gozd. Saj bo prišel ko se bo stemnilo.
Bine stopi do drevesa kjer je nameščena lovska kamera in po vejah spleza do nje. Uničena je, nekdo jo je prebodel točno v predelu kjer je baterija, mogoče žolna ali pa detelj, se zasmeji. Stara lovska kamera je odslužila svoje, zdaj je nameščana nova, novejša, ki tudi porabi manj energije in je tako življenjska doba baterije dosti daljša. Če je stara zdržala dobre tri mesece z enim kompletom baterij, bo zdaj nova zdržala vsaj pol leta, če še ne več.
Bine hitro opravi menjavo, samo še žvižg, da prikličem Pikija in se odpravimo proti domu. Bine se zahvali, stisk roke in lahko noč prijatelj.…