Če bi mi nekdo pred leti rekel, da bom kdaj tako navdušen nad kompostom, kot sem danes, si tega res ne bi mislil in bi se le nasmehnil. Ampak ko sem se preselil na svoje se je vse spremenilo. Preselil sem se namreč v hišo, ki je imela precej prijetno in dokaj veliko zelenico, na kateri sem videl kar nekaj potenciala. Na primer, postavil sem kakšno teraso, uredil prostor, kjer so se lahko igrali otroci, nazadnje pa tudi posadil nekaj zelenjave.

A ravno s to zelenjavo sem hitro naletel na težavo, saj se mi je zdelo, da moji pridelki niso tako bogati, kot bi morali biti. Zaradi tega sem začel razmišljati o tem, da bi kupil kakšno gnojilo, vendar nisem najbolj zaupal gnojilom na trgu, saj niso naravna. Tedaj pa sem se spomnil na kompost, oziroma kompostiranje. Gre namreč za proces, kjer lahko svoje gnojilo, oziroma tako imenovan kompost, pridelaš kar sam doma in to iz ostankov hrane, katere tako ali tako ne uporabiš. To deluje tako, da se razni olupki od hrane, ali pa celo listje, ki pade z dreves, naloži na kompostnik. To je navadna lesena škatla, oziroma zaboj, ki ima nekaj prostora, da se lahko vsebina suši. V roku kakšnega leta pa iz tega nastane kompost, ko se vsa hrana razgradi, kar pa je odlično in pa najpomembneje, povsem naravno gnojilo.
Tako sem se tega res lotil, kajti da bi to naredil, nisem rabil veliko. Preprost kompostnik sem lahko naredil kar sam doma in to zelo hitro. Tedaj pa sem samo še rabil nekaj potrpežljivosti, tako da sem počasi na kompostnik nalagal biološke odpadke, oziroma ostanke hrane, ter s časom gledal, kako se to razgradi. Pomembno je bilo edino, da sem si prej malo pogledal, kaj vse sploh spada v kompost. V kompost sodijo olupki sadja in zelenjave, kava, čajne vrečke, pokošena trava ter suho listje; ne sodijo pa meso, mlečni izdelki in olja. A na koncu sem s tem dobil prav dobro gnojilo.…








